Če ne vidite sporočila, kliknite na povezavo |
|
|
Spoštovani!
Pred vami je četrta številka Prostovoljskega novičnika za šole, ki ga ustvarjamo z namenom spodbujanja razvijanja prostovoljstva v šolah. Tokrat vam bomo predstavili kompetence, veščine in znanja, ki jih mladi lahko pridobijo z opravljanjem prostovoljskega dela. Upamo, da boste z Novičnikom pridobili zagon za vzpostavljanje ali širjenje idej prostovoljstva in solidarnosti med učenci/dijaki. Vabljeni k branju in seveda tudi deljenju Novičnika v kolektivu! Vabimo vas tudi k sodelovanju pri ustvarjanju vsebin Novičnika: na novice@filantropija.org nam pošljite zanimive prostovoljske zgodbe iz vaše šole ali vsebine, povezane s prostovoljstvom, za katere menite, da bi jih bilo smiselno deliti z ostalimi. |
|
|
Prostovoljsko delo je dogajanje, od katerega imajo korist vsi deležniki – prejemniki prostovoljske pomoči, institucije in organizacije, v katerih delujejo prostovoljci, širša skupnost in prostovoljci. Še posebej veliko pridobijo mladi prostovoljci.
Vpliv na osebnost in psihosocialni razvoj prostovoljca se kaže v razvoju zrelosti, samozaupanja, lažjega reševanje osebnih problemov, večje socialne odgovornosti, večje pripravljenosti prevzeti odgovornost. Za mlade prostovoljce je njihovo delovanje naravni vir zaščite duševnega zdravja in za marsikaterega pomoč pri obvladovanju lastnih stisk.
Prostovoljsko delo je vsestranska priložnost za učenje. Obogati izkušnjo in razširi horizonte spoznanj. Ker se praviloma prostovoljci tudi usposabljajo za svoje delo, pridobijo nova znanja in veščine. Med prostovoljci, ki nudijo učno ali psihosocialno pomoč otrokom, je veliko študentov socialnega dela, psihologije ali pedagogike, za katere je prostovoljsko delo dragocena praksa. Pri srednješolcih marsikomu nudi informacije in izkušnje, pomembne za izbor študija in poklica. Omogoča spoznavanje delovanja institucij.
Prispeva k moralnemu zorenju, občutljivosti za stiske drugih, solidarnosti, empatiji in praktičnim veščinam za pomoč drugim. Prostovoljci pridejo v stik s skupinami ljudi z raznimi težavami, ljudmi, odrinjenimi na rob družbenega življenja, kar jim omogoči boljše razumevanja korenin socialnih problemov. Ob delu razvijejo svoje socialne veščine, pridobijo izkušnje za pro-socialno delovanje in aktivno državljanske vloge. Je učenje prosocialnega vedenja skozi delovanje in učenje, doživljanje socialnih nagrad, priznanj, zadovoljstva ob tem, da si storil nekaj koristnega za drugega, za druge, za skupnost. Mladi prostovoljci spoznajo vrednost in nujnost aktivnega delovanja v svojem okolju, poraste njihova samozavest, občutek, da lahko sami storijo nekaj za pozitivne spremembe v svojem okolju.
In nenazadnje, prostovoljsko delo lahko prispeva k sposobnostim, ki so potrebne za opravljanje poklicnega dela. Razvija organizacijske, komunikacijske in druge socialne veščine ter veščine sodelovanja. Odpira tudi vrata za marsikatero zaposlitev, saj dejstvo, da je kandidat za službo deloval kot prostovoljec, priča o njegovih človeških kvalitetah, odgovornosti do skupnosti in socialnih izkušnjah, morda tudi o praktičnih izkušnjah, pomembnih za razpisano delovno mesto.
Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije |
|
|
Učenci in učitelji v šoli preživljajo veliko časa. Če učitelji ustvarjajo dobre odnose in znajo učencem pomagati pri reševanju konfliktov, je ta čas lahko zelo prijeten. Udeleženci usposabljanja, ki temelji na dognanjih transakcijske analize, asertivnosti in nenasilne komunikacije, bodo preko praktičnih vaj raziskovali, kako ustvarjati čim boljše odnose znotraj razreda, kolektiva in s starši.
Spoznali bodo, kako nezadovoljene potrebe v nas zbujajo neprijetne občutke, raziskovali vzorce, po katerih se največkrat odzivajo, in prepoznavali te vzorce v drugih. Poskušali bodo razumeti, kaj se skriva za razdiralnim vedenjem. Spoznali bodo različne tehnike za doseganje večje povezanosti in konstruktivnega reševanja konfliktov, ki v odnose prinese več medsebojnega razumevanja in sproščenosti. Več informacij o programu, ceni in prijavah najdete tukaj. |
Z izobraževanjem želimo pedagoške delavce (vzgojitelje, učitelje v osnovnih in srednjih šolah, strokovne delavce v dijaških domovih in šolah s prilagojenim programom) usposobiti za kakovostno vodenje prostovoljstva otrok in mladih v vzgoji in izobraževanju. Prostovoljstvo bomo osvetlili kot način spodbujanja empatije, krepitve solidarnosti, kot pristop k razvijanju sodelovanja, pripadnosti in odgovornosti med otroki in mladimi.
Vabljeni vsi, ki si želite, da bi se vaši učenci šole spominjali po skupnem veselju zaradi uspehov, velikih skupnih podvigih, po tem, da nikogar niso pustili samega v stiski, da so bili pripravljeni pomagati drug drugemu, da drugačnost ni bila problem, ampak priložnost, da so učitelji poslušali in upoštevali njihove predloge za izboljšave, da drobna dejanja prijaznosti niso bila spregledana.
Več informacij o programu, ceni in prijavah najdete tukaj. |
|
|
IZ PRVE ROKE: ZAKAJ DELODAJALCI RADI ZAPOSLJUJEJO PROSTOVOLJCE?
Alenka Blazinšek Domenis, direktorica Zavoda Nefiks in koordinatorica Stičišča Središče, v prostovoljstvo resnično verjame in meni, da je zelo dobra oblika za razvijanje kompetenc in odnosa do dela. Spodbuja, da mladi ob študiju del svojega časa posvetijo prostovoljstvu, saj bodo s tem lažje prišli do prave zaposlitve, in pravi, da si s prostovoljstvom ustvarjamo prostor za osebnostno rast, ki gradi naš odnos do sveta in nas dela bolj uspešne delavce.
O čem govorimo, ko govorimo o kompetencah, pridobljenih s prostovoljskim delom?
S prostovoljstvom ljudje pridobivajo znanje in sposobnosti, ki jih lahko uporabijo v različnih kontekstih. Pridobljene kompetence se sicer razlikujejo glede na vrsto prostovoljskega dela, ampak v osnovi lahko rečemo, da so prostovoljci bolj sposobni smiselne, dobre, tekoče komunikacije, ki koristi pri kakršnem koli delu v timih. Kadar nekaj opravljamo z veseljem in srcem ter se nad delom navdušujemo, se nam gradi odnos do sveta, zavzetost in zagretost. Delodajalci pravijo, da ljudi ni težko nekaj naučiti, večja težava je dobiti osebo s pravim odnosom. Ljudje, ki gredo v prostovoljstvo, tak odnos že imajo, ga nadgrajujejo in gojijo naprej. Gre za odnos pozitivnega pristopa, odnos odprtosti do drugih, odnos do pripravljenosti za učenje in narediti korak več od drugih na način, ki nekaj doprinese.
Kako se kompetence razlikujejo od na primer veščin ali znanj?
Obstaja več definicij kompetenc, ampak načeloma je kompetenca trikotnik, ki vsebuje odnos, veščino in teoretično znanje. Če to prikažemo na primeru smučanja: lahko imaš teoretično znanje, kako se smuča, lahko znaš tudi vijugati po strminah, ampak če ti zima ni všeč ali če ne maraš smučati, ta kompetenca ni tista, na katero boš stavil. Uporabljal jo boš, kadar jo pač moraš, ampak v celoti ti mora biti všeč tudi samo smučanje. Tako je tudi pri glasbi: lahko poznaš glasbeno teorijo in imaš sposobnost, da glasbo ustvariš na klavirju, ampak če v igranju glasbe ne uživaš, gre le za tehnično znanje in veščino, s katero ne boš služil kruha. Bistveno je, da znaš svoja znanja in sposobnosti prenašati v druga okolja. Če znaš komunicirati ali reševati konfliktne situacije, boš to na isti način in z isto asertivnostjo vnašal v delovno okolje. Mislim, da je to temelj kompetence: da so znanje, veščine in odnos prenesljivi v drugo okolje.
Katere so glavne kompetence, ki se jih da pridobiti s prostovoljskim delom?
Prostovoljsko delo je zelo različno. Poznamo enkratne akcije, kjer pomagaš postavljati klopi na gasilski veselici in se bolj pokaže tvoj odnos, saj ni nujno, da si tehnično spreten. Obstaja pa tudi daljše prostovoljsko delo, kjer je potrebno določeno znanje. Tako poznamo predmetno specifične kompetence, ki so vezane na vrsto dela, in splošne kompetence. Če pogledamo splošne kompetence: prostovoljstva se večinoma lotevajo ljudje, ki imajo več želje po komunikaciji in so jo posledično bolj sposobni izvajati. Tudi druge medosebne kompetence so pri prostovoljcih bolj izrazite, na primer asertivnost ali želja po razreševanju konfliktnih komunikacij. Delodajalci si želijo osebo, ki zna prevzemati odgovornost, in večja verjetnost je, da bo nekdo, ki je prostovoljsko aktiven, znal tudi na delovnem mestu prevzeti odgovornost.
PREBERITE CELOTEN INTERVJU TUKAJ. |
|
|
IZJAVE PROSTOVOLJK
»Sem študentka poučevanja angleščine in pedagogike. Študij me že od samega začetka zelo veseli, vendar ne zajema veliko ur prakse. Kljub temu, da sem se za prostovoljstvo odločila iz povsem drugih razlogov, sem hitro opazila, da sem na nek način nevede s prostovoljstvom napolnila to "pomanjkanje" praktičnih izkušenj. V nekaj mesecih sem se naučila ogromno. Postala sem kreativnejša, bolj samoiniciativna, naučila sem se jasno izražati svoje mnenje in reševati raznorazne probleme. Razširila sem svojo socialno mrežo, poglobila svoje znanje in postala samozavestnejša, tako v profesionalnem kot čisto osebnem smislu. Verjamem, da prostovoljstvo ni samo čudovita izkušnja, temveč tudi odlična odskočna deska.« - Mojca M.
»Prostovoljstvo mi je dalo veliko izkušenj, ki jih v okviru samega študija ne bi mogla dobiti. Preko prostovoljstva sem pridobila znanja iz prakse in spoznala različne ljudi. Stvari, ki se jih na faksu učimo v teoriji, sem lahko izkusila neposredno. Prostovoljsko delo mi je definitivno dalo veliko novih priložnosti: za učenje, pridobivanje novih izkušenj, sodelovanje z ljudmi, izobraževanja, potovanja.« - Maša B. Prostovoljske zgodbe so zbrane tukaj. |
|
|
OSEBNA ZGODBA: NEPRECENLJIVE POSLOVNE KOMPETENCE, KI JIH UČI PROSTOVOLJSTVO
James Huang, predsednik eXp Commercial, zelo uspešnega nepremičninskega posredništva, je za Forbes razkril, kako mu je prostovoljska izkušnja pomagala nabrati kompetence, ki so ga pripeljale na uspešno karierno pot. Objavljamo povzetek njegove osebne zgodbe.
Za prostovoljstvo se običajno ljudje odločajo, ker želijo k svoji skupnosti nekaj doprinesti in svetu podariti nekaj dobrega. Vendar pa se vse dajanje tudi vrača in prostovoljci iz izkušnje odidejo z veliko več kot le dobro karmo. Huang je prepričan, da je prostovoljsko delo odličen način za razvoj veščin in poznanstev, pomembnih za nadaljnje delo in karierni potencial. Prostovoljstvo je zanj spremenilo vse
»Mislil sem, da imam vse. V svojem podjetju sem zaposloval 150 ljudi in v blagajno prinesel 2 milijardi dolarjev. Visoko sem letel, uspelo mi je. Nato pa mi je leta 2009 recesija vse vzela. Postal sem nekdo, ki si je moral sposojati denar, da bi se sploh lahko obdržal na površju. Prehod iz 2 milijard na prosjačenje za posojila je bil velik, ponižujoč udarec. Tako sem se smilil samemu sebi, dokler se nisem nekega dne zbudil in pomislil: 'Je denar vse, po čemer sem znan? Je moja zapuščina to, da sem s svojim uspehom požel 15 minut slave?' Vedel sem, da potrebujem nekaj več. Nisem želel, da bi se moja identiteta vezala zgolj na moj finančni uspeh. Hotel sem narediti nekaj, ob čimer bi obdržal lastno identiteto, tudi če bi ponovno ostal brez vsega. Zapuščino, ki bi presegala denar na bančnem računu.«
Leta 2009 je začel s prostovoljstvom. Postal je odločen, da bo našel svoj namen, medtem pa pomagal v svetu delati dobro. Prostovoljska izkušnja mu je pomagala, da je našel, kar je iskal – strast in smisel. Toda ni se končalo pri tem. Prostovoljstvo mu je odprlo vrata do osebnega in profesionalnega razvoja. »Idejo sem pograbil, ker sem verjel, da bom delal nekaj dobrega za nekoga drugega. Nisem si mislil, da bom na koncu jaz tisti, ki bo dobil največ.«
Neprecenljive poslovne kompetence, ki jih uči prostovoljstvo
Ena izmed najbolj presenetljivih stvari, s katero se je srečal, je bilo spoznanje, da mu je prostovoljstvo prineslo veliko dragocenih veščin glede podjetništva. Neprofitne organizacije so znane po tem, da jim primanjkuje kakovostne pomoči, kar pomeni, da obstaja na tem področju veliko možnosti za pridobivanje raznih kompetenc v različnih oblikah dela. Huang je izpostavil kompetence, ki jih najdete v nadaljevanju prispevka tukaj.
|
|
|
OBSTOJEČA ORODJA IN PRIPOMOČKI ZA BELEŽENJE S PROSTOVOLJSTVOM PRIDOBLJENIH ZNANJ, VEŠČIN IN KOMPETENC
Beleženje in priznavanje s prostovoljstvom pridobljenih znanj, veščin in kompetenc je pomembna tema, o čemer priča več projektov, izpeljanih v Evropi in pri nas. Želja je, da se vzpostavi model, ki bi ustrezal vsem vključenim – prostovoljcem, prostovoljskim organizacijam in delodajalcem. Kot je razvidno iz dokumenta Predlog sistema evidentiranja kompetenc, pridobljenih s prostovoljstvom in pobude za njihovo priznavanje pri zaposlovanju, ki ga je pripravila Slovenska filantropija, je bilo na ravni Evropske unije sprejetih več izhodišč in priporočil za evidentiranje, vrednotenje in priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj. Prostovoljstvo se prepoznava kot pomembno področje neformalnega in priložnostnega učenja znotraj mladinskih politik, pa tudi pri opolnomočenju ranljivih skupin, pri zaposlovanju, nadaljnjem izobraževanju in spodbujanju vseživljenjskega učenja.
Pri nas poznamo kar nekaj orodij in pripomočkov, ki jih lahko uporabimo za beleženje s prostovoljstvom pridobljenih kompetenc. Celoten seznam se nahaja tukaj. | DAN ZA SPREMEMBE IN NACIONALNI TEDEN PROSTOVOLJSTVA
V letu 2024 na Slovenski filantropiji nadaljujemo z našimi že tradicionalnimi dogodki in aktivnostmi. Naša želja je soustvarjati te dogodke z nami, zato vas vabimo, da se nam pridružite!
Dan za spremembe, vseslovenska prostovoljska akcija, ki nagovarja prebivalce Slovenije, naj za en dan zavihajo rokave in se postavijo v vlogo prostovoljca, bo na sporedu 6. aprila 2024. Vse šole vabimo, da organizirajo svoje prostovoljske aktivnosti!
Nacionalni teden prostovoljstva poteka po vsej državi in vključuje različne dogodke, vezane na prostovoljstvo. Predstavijo se številne prostovoljske organizacije, ki izmenjujejo izkušnje, vabijo obiskovalce v svoje vrste in se zabavajo, kot se znajo le prostovoljci.
Več informacij bo znanih kmalu na spletni strani prostovoljstvo.org. |
|
|
V tokratni številki vabimo k branju prispevka Prostovoljske izkušnje povečujejo zmožnosti za soočanje z zahtevami trga dela, ki povzema študijo z naslovom Kako lahko s pomočjo prostovoljskega dela študenti razvijejo mehke veščine. Znano je namreč, da terciarna izobrazba ne zagotavlja pridobitev celotnega znanja in veščin, ki ga študenti po šolanju potrebujejo za uspeh v moderni družbi. Profesionalno znanje morajo za uspešen vstop na trg dela spremljati osebne in medosebne veščine oziroma mehke veščine in eden izmed načinov, kako lahko mehke veščine pridobimo, je preko prostovoljskega dela.
|
|
|
|
