Če ne vidite sporočila, kliknite na povezavo |
|
|
Spoštovani!
Pred vami je tretja številka Prostovoljskega novičnika za šole, ki ga ustvarjamo z namenom spodbujanja razvijanja prostovoljstva v šolah. Tokrat vam bomo predstavili primer dobre prakse na eni izmed slovenskih šol, vas razvedrili z video posnetkom navdihujočih izkušenj mladih prostovoljcev z manj priložnosti, vas spodbudili k prijavi na razpis Junaki našega časa in vas povabili na izobraževanja. Upamo, da boste z Novičnikom pridobili zagon za vzpostavljanje ali širjenje idej prostovoljstva in solidarnosti med učenci/dijaki.
Vabljeni k branju in seveda tudi deljenju Novičnika v kolektivu! Vabimo vas tudi k sodelovanju pri ustvarjanju vsebin Novičnika: na patricija.fasalek@filantropija.org nam pošljite zanimive prostovoljske zgodbe iz vaše šole ali vsebine, povezane s prostovoljstvom, za katere menite, da bi jih bilo smiselno deliti z ostalimi. |
|
|
Vse bolj glasno so izražena pričakovanja in zahteve, da bi šola v večji meri vzgajala otroke v skrbi za dobre medčloveške odnose, sodelovanje, odgovornost do drugega in skupnosti, solidarnost, skratka za lastnosti, ki jih pokriva pojem človečnosti. O tem piše tudi dokument UNESCA iz leta 2021, ki govori o novi socialni pogodbi za izobraževanje in ki izpostavlja, da mora biti nova pedagogika organizirana okoli načel sodelovanja in solidarnosti. Razvijati mora intelektualne, socialne in moralne kapacitete učencev za skupno delovanje in spreminjanje sveta v smeri empatije, solidarnosti in socialne odgovornosti. Razvijanje prostovoljskega dela učencev je med učinkovitimi potmi takšne vzgoje.
Običajno pravimo, da se vse zgodi v družini, tudi vzgoja otrok za prosocialno vedenje. Res je družina najpomembnejši socializator. Toda mnoge družine so vpete v sodobni vrednostni sistem tekme za več, v »jaz« vrednote, obstajajo pa še drugi vzroki, zakaj mnogi otroci ne vstopijo v šolo zadostno opremljeni z vrednotami in vedenjem o človečnosti. Šola je za družino drugi najpomembnejši prostor socializacije in lahko tem otrokom zagotovi vzgojo za solidarnost in odgovornost do svoje skupnosti.
Šola je za vse otroke prostor, v katerem se srečujejo in sobivajo z drugimi, so vpeti v vrstniške odnose in v nujnost sodelovanja. Šola je tudi prvo delovno mesto, torej prostor mnogoterih priložnosti izkustvenega socialnega učenja. Najbolj uspešen način socialnega učenja je izkustveno učenje skozi delovanje. Med priložnostmi za takšno učenje ima prostovoljsko delo posebno vzgojno vrednost. Vplivnost prostovoljskega dela na mlade prostovoljce se poveča z refleksijo – sistematičnimi pogovori z otroki o tem, kakšni so učinki in korist njihovega delovanja za ljudi v stiski, za dobrobit skupnosti in za njih same.
Številne šole v Sloveniji so razvile odlične modele prostovoljskega dela in se od njih lahko veliko naučimo. Želeli bi si, da bi vzgoja in razvijanje veščin za prosocialno vedenje postali eden od stebrov delovanja šolskega sistema. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije |
|
|
Z izobraževanjem želimo pedagoške delavce (vzgojitelje, učitelje v osnovnih in srednjih šolah, strokovne delavce v dijaških domovih in šolah s prilagojenim programom) usposobiti za kakovostno vodenje prostovoljstva otrok in mladih v vzgoji in izobraževanju. Prostovoljstvo bomo osvetlili kot način spodbujanja empatije, krepitve solidarnosti, kot pristop k razvijanju sodelovanja, pripadnosti in odgovornosti med otroki in mladimi.
Vabljeni vsi, ki si želite, da bi se vaši učenci šole spominjali po skupnem veselju zaradi uspehov, velikih skupnih podvigih, po tem, da nikogar niso pustili samega v stiski, da so bili pripravljeni pomagati drug drugemu, da drugačnost ni bila problem, ampak priložnost, da so učitelji poslušali in upoštevali njihove predloge za izboljšave, da drobna dejanja prijaznosti niso bila spregledana. Več informacij o programu, ceni in prijavah najdete
tukaj. |
Slovenska filantropija vas vabi na posvet »NARAVNI VIRI ZAŠČITE DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK TER POMOČI OTROKOM IN MLADOSTNIKOM V STISKAH«, kjer bodo spregovorili o prostovoljstvu ter duševnem zdravju otrok in mladostnikov.
Število otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju narašča, opozarja predsednica Slovenske filantropije, pedopsihiatrinja ter avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja, dr. Anica Mikuš Kos. Vse večji porast lahko v prihodnje pričakujemo tudi zaradi večanja družbenih stisk in soočanja s posledicami epidemije Covida-19. Na zaostrovanje situacije poleg stroke že opozarjajo delavci, ki se z otroki in mladimi vsakodnevno srečujejo (šole, mladinske organizacij idr.), prav tako se s povečanimi stiskami otrok in mladih srečujemo na Slovenski filantropiji.
Prostovoljsko delo kot vir pomoči otrokom in mladostnikom je danes strokovno utemeljeno in predstavlja dejavnik zaščite duševnega zdravja mladih prostovoljcev. Deluje lahko kot preventivni dejavnik, v socialno okolje pa vnaša solidarnostne pristope pomoči in podpore.
Vljudno vabljeni, da se nam v torek, 11. aprila 2023 od 13. do 17. ure, pridružite na posvetu o pomenu aktivacije naravnih virov zaščite duševnega zdravja ter pomoči otrokom in mladostnikom, kjer bomo predstavili teoretična in praktična izhodišča problematike ter jih podkrepili s predstavitvijo primerov dobrih praks. Več informacij najdete
tukaj. |
|
|
JUNAKI NAŠEGA ČASA 2022/2023
Že mnogo let številni učenci, dijaki in njihovi mentorji dokazujejo, da prostovoljstvo v šolah še kako živi, usahnilo ni niti v času epidemije. Vse od nudenja tutorstva, sodelovanja s starejšimi, izpeljave zbiralne akcije, skrbi za socialno ogrožene do drugih najrazličnejših pomoči skupnosti so pokazatelji, kako znajo mladi na iznajdljiv način izboljšati življenja tako posameznikom kot skupnosti, z veseljem poskrbijo tudi za živali in okolje. Vsako leto nastajajo nove navdihujoče in inovativne zgodbe – prostovoljske akcije, in verjamemo, da je temu tako tudi v letošnjem šolskem letu!
Vabimo vas, da nam jih predstavite ter vašo šolo prijavite na natečaj JUNAKI NAŠEGA ČASA. Natečaj se v šolskem letu 2022/2023 izvaja že devetič, namenjen pa je razvoju in promociji otrok in mladih v osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih. Vso dokumentacijo najdete tukaj. V kolikor se na natečaj prijavljate prvič, izpolnite prijavni obrazec Prva prijava, šole, ki ste naziv že prejele, pa obrazec Potrditev naziva. Več o pogojih sodelovanja in kriterijih si preberite v Razpisu. Vaše prijave pričakujemo do ponedeljka, 24. aprila 2023.
Prejemnike naziva bomo razglasili ob Slovesnem dnevu prostovoljstva, 23. maja 2023. |
|
|
VIDEO: Učinki prostovoljstva na mlade z manj priložnostmi
Vsak prostovoljec je dragocen član družbe, zato mora biti prostovoljstvo dostopno za vse, ne glede na njihovo družbeno ali ekonomsko ozadje oziroma zmogljivost. Kaj so o prostovoljski dejavnosti povedali prostovoljci, ki delujejo v okviru vključujočih prostovoljskih programov v Nemčiji, Sloveniji, Irskem, Danskem in Hrvaškem?
»[Prostovoljstvo] Vpliva na vse v mojem življenju. Na ta način ima moje življenje smisel. Kot prostovoljka se počutim koristno, ne kot breme.« – Antoinette, prostovoljka z Danske
»Državljanska participacija zame pomeni, da se državljani zanimajo za potrebe skupnosti. Kot prostovoljec imam dve nalogi: s tem želim pomagati drugim, pa tudi zabavno mora biti. To je zame pomembno.« – Stephan, prostovoljec iz Nemčije
»[Prostovoljstvo] Vpliva na to, kako vidim sama sebe. Spoznala sem, da rada delam z ljudmi in sem aktivna, in to ni samo zato, da za druge nekaj naredim. Rada sem aktivna in delavna, tudi če za to nisem plačana. In tako dobiš dobre izkušnje, ki jih drugače ne bi. Če delaš prostovoljno, po navadi narediš več in se bolj potrudiš, ker si to zares želiš narediti.« – Anne, prostovoljka iz Danske »Opazila sem, da so mladi z manj priložnostmi bolj naklonjeni dolgoročnejšemu prostovoljstvu in da so bolj zanesljivi. Treba pa jih je znati motivirati, pokazati jim je treba, da jih zanimate tudi kot posamezniki, in poslušati, kaj jih muči.« - Arijana, koordinatorka prostovoljcev iz Hrvaške Oglejte si video, ki je del projekta Making It Matter: The Impact of Volunteering on Social Inclusion, ki ga sofinancira program Erasmus +. |
|
|
OSNOVNA ŠOLA LIVADA: "PROSTOVOLJSTVO JE POSTALO NALEZLJIVO"
Osnovna šola Livada, prejemnica naziva Junaki našega časa, prostovoljstvo organizira kot interesno dejavnost. Učenci predlagajo teme, ki se jim zdijo pomembne in ki bi jih radi naslovili preko prostovoljske dejavnosti ter s pomočjo učiteljic ustvarijo prostovoljske akcije. Na šoli potekajo številne aktivnosti: K njim že pet let prihajajo študenti Filozofske fakultete iz pedagoške smeri, ki enkrat tedensko nudijo učno pomoč, večino prostovoljskih del pa izvajajo učenci sami. Med tovrstne primere sodijo zbiralna akcija za Zavetišče Gmajnice, tutorstvo in Mala olimpijada za prve razrede. Zakaj prostovoljstvo na njihovi šoli tako dobro deluje in kako ga učenci dojemajo, smo vprašali učiteljice mentorice: Natalijo Veselič Martinjak, Marjeto Bilban in Sladjano Jović Mićković.
Vaši učenci sami predlagajo prostovoljske akcije. Ali se kdaj zgodi, da ostanejo brez idej?
Natalija: »Nikoli. Jaz vztrajam pri tem, da sem ena od njih. Vodim jih čim manj. Rečem jim: 'Jaz nimam pojma, vi to naredite.' In naredijo.« Kako poteka prostovoljstvo na vaši šoli?
Marjeta: »Vsak teden, ko se učenci vrnejo s prostovoljskega krožka, poročajo, kaj so delali. Prostovoljke v našem razredu nam predajo informacijo o akcijah, ki se dogajajo na šoli. Prostovoljstvo znotraj mojega razreda pa se je razvilo, ko so v letih 2016 in 2017 dan za dnem na našo šolo prihajali mladi migranti. V razredu sem na enkrat imela učence, ki so govorili različne jezike, med njimi je bilo največ Albancev. Na srečo sem v razredu že imela albansko deklico, ki je postala tutor novim učencem. Najprej smo začeli z osnovnimi stvarmi: predstavila jim je šolo, kje je WC, jim pomagala, da so se znašli v novem okolju, razložila, kakšne so zadolžitve in naloge … Skratka, pomagala jim je razumeti, kako vse poteka. To je nato prešlo na vsakdanje težave pri učenju. Sedaj učenci samostojno priskočijo na pomoč, kadar vidijo, da ima kdo težave.«
Naletite kdaj pri učencih na odpor?
Marjeta: »V mojem razredu je prostovoljstvo postalo nalezljivo. Lansko leto, ko smo na šolo dobili makedonskega dečka, sem izbrala učenca in ga določila za njegovega mentorja. Nato so vsi planili po vsakem naslednjem učencu, ki je prišel k nam, saj so si želeli postati mentorji. Prej sem jih morala držati nazaj, kot da bi imela težave s spodbudo. Komaj čakajo, da si pomagajo. To nastane spontano.« Sladjana: »Tisti, ki se za to odločijo, to počnejo z veseljem. Razložimo jim, kaj prostovoljstvo pomeni, torej da če se zanj odločiš, potem moraš to opravljati. Pojasnimo jim tudi, kaj prostovoljsko delo je, in tisti, ki so nagnjeni k pomoči drugim, to delajo z veseljem.«
PREBERITE CELOTEN INTERVJU TUKAJ. |
|
|
DAN ZA SPREMEMBE
15. aprila 2023 bo potekala vseslovenska prostovoljska akcija, ki je nastala z namenom spodbujanja državljanov k aktivnemu odzivu na potrebe svoje skupnosti in ustvarjanju priložnosti, da se čisto vsak lahko preizkusi v vlogi prostovoljke ali prostovoljca. V organizaciji Slovenske filantropije bo akcija že štirinajsto leto zapored povezala številne akterje po celi Sloveniji, tokrat še posebej z namenom prostovoljskega prispevka k dobremu počutju in za širše dobro.
Letos se bodo v okviru 14. Dneva za spremembe po vsej Sloveniji organizirale akcije, ki bodo spodbujale in širile sporočilo Za(čutimo) dobro. Poglejte okoli sebe in takoj boste našli stvari, ki bi jih želeli spremeniti, ljudi, ki bi jim radi pomagali, naravo, ki bi lahko spet zadihala. Povežite se z drugimi organizacijami in šolami, sodelujte s podjetji, občinami in posamezniki v vašem kraju ter skupaj zasnujte konkretno akcijo, ki bo ustvarjala dobro v vaši skupnosti.
Prvi korak pri organizaciji Dneva za spremembe 2023 je, da ugotovite, kje vaša skupnost potrebuje spremembo na bolje. Razmislite, kako lahko spodbudite dejanja, ki bodo prispevala h gradnji boljše skupnosti, vzpostavljanju dobrega počutja in delovanju za širše dobro.
Da boste akcije lažje načrtovali, smo vam pripravili Priročnik za vrtce, šole, dijaške domove in fakultete. Več navodil in prijavnico najdete tukaj.
|
NACIONALNI TEDEN PROSTOVOLJSTVA
Vas zanima, kaj vse počnejo prostovoljci in kje se jim lahko pridružite? Slovenska filantropija med 22. in 28. majem 2023 že tradicionalno organizira Nacionalni teden prostovoljstva, katerega namen je predstavitev in praznovanje prostovoljstva ter prostovoljskih organizacij, druženje, povezovanje in zahvala prostovoljcem za njihovo udejstvovanje.
Obiščite nas na osrednjem dogodku v okviru Nacionalnega tedna prostovoljstva - Veseli dan prostovoljstva, ki bo potekal 25. maja med 13. in 17. uro na Prešernove trgu v Ljubljani. Zbrale se bomo raznolike prostovoljske organizacije in na stojnicah predstavile svoje delo, ob enem pa popestrile dogajanje obiskovalcem z raznoliki animacijami. Letos bomo na dogodku organizacije širile sporočilo Za(čutimo) dobro. Dogodek tradicionalno poteka pod pokroviteljstvom župana Mestne občine Ljubljana. Festival bo potekal tudi v Mariboru in Kopru, vi pa lahko v času Nacionalnega tedna organizirate svoj lokalni dogodek (okroglo mizo, pogovor, predstavo ...).
Veseli dan je odlična priložnost, da z udeležbo nagradite svoje prostovoljce za opravljeno delo ali ponudite priložnost za spoznavanje prostovoljstva učencem/dijakom, ki se še niso podali na pot prostovoljstva.
Lepo vabljeni, da se nam pridružite in skupaj z nami poveselite! Več informacij bo znanih kmalu na spletni strani prostovoljstvo.org. |
|
|
V tokratni številki vabimo k branju prispevka iz arhiva revije Ona plus, ki bosi naslov Število otrok z duševnimi motnjami narašča. Avtorica članka je predsednica Slovenske filantropije, dr. Anica Mikuž Kos, in sicer piše o tem, kako redki so otroci in mladostniki, ki niso doživeli hujše stiske ali težave. Kakšen bo izid, je odvisno od vzajemno delujočih lastnosti otroka in okolja.
|
|
|
|
